Košnja trave v vinogradu in urjenje misli

Eno mojih ljubših opravil na kmetiji. Kosim ročno, s koso, s katero je kosil že moj dedek. Ne vem, če še kdo v Sloveniji v vinogradu travo kosi ročno. Večina vinogradnikov jo poškropi s strupom, ali pa kosijo strojno. Ker nimajo časa in ker je tako ceneje.

Meni je pa ročna košnja izredno všeč. Ker je mir, ker ne povzročam nobenega hrupa in ker mi ni potrebno nič misliti. Moje telo dela samo, avtomatsko, ker sem izurjen v nulo, moje misli so pa čisto drugje. Pravzaprav se med košnjo trave v vinogradu učim, kako zavestno izbirati svoje misli. Svoje misli načrtno usmerjam, izbiram. Ker vem, da je od mojih misli odvisno, kako bom živel, ker se zavedam, da z zavestno ali nezavedno izbiro svojih misli ustvarjamo svoje življenje.

Naše misli so pravzaprav naše najmogočnejše orodje. Orodje, s katerim si lahko ustvarimo čudovito življenje. Če ga (misli - orodje) uporabljamo sebi v prid. V bistvu  gre za popolnoma enako orodje, kot je kosa. Tudi koso lahko uporabljam sebi v prid, da z njo kosim travo okrog trt, ki bodo zato nemoteno rasle in rodile. Lahko pa jo uporabim proti sebi. Tako, da se poškodujem. Na enak način lahko tudi svoje misli uporabimo sebi v škodo. Ko se osredotočamo na nekaj, česar si ne želimo, npr., ko razmišljamo o pomanjkanju ali o bolezni, uporabljamo svoje misli v svojo škodo. Ker tisto, o čemer razmišljamo, na kar se osredotočamo, tisto privlačimo v svoje življenje. Saj to ni nobena skrivnost. Gre za naravno zakonitost. Zakon privlačnosti.

In popolnoma enako, kot sem se naučil spretno uporabljati dedekovo koso, se lahko naučim spretno uporabljati svoje misli. Tako, da sem pozoren, o čem razmišljam. In tudi tako, da sem pozoren na svoje občutke. Ker občutki nam povedo, ali so naše misli v pravi smeri, ali izbiramo misli, ki so v skladu z našim bistvom.Tudi naši strahovi so rezultat naših misli, enako pozitivna pričakovanja.